Obdavčitev samostojnega podjetnika

Status samostojnega podjetnika ne pomeni, da je samostojni podjetnik pravna oseba, ki bi bila ločena od fizične osebe. Kljub kraticam s. p. ostaja samostojni podjetnik fizična oseba, ki je obdavčena po progresivni dohodninski lestvici, zato se za njegovo obdavčitev uporablja   Zdoh-2 (2006) tako kot za ostale fizične osebe. Zavezanci za dohodek iz dejavnosti so vsi zasebniki. Sem sodijo poleg samostojnih podjetnikov posameznikov tudi druge fizične osebe, ki priglasijo opravljanje dejavnosti na podlagi drugih predpisov, kot so npr. notarji, odvetniki, novinarji.

Predmet obdavčitve pri samostojnem podjetniku je dohodek iz dejavnosti. Za dohodek iz dejavnosti se šteje dohodek, dosežen z opravljanjem vsake podjetniške, kmetijske, gozdarske, poklicne ali druge neodvisne samostojne dejavnosti. Bistvena elementa, na katerih temelji opredelitev dohodka iz dejavnosti, sta, da se dejavnost opravlja trajno in neodvisno oziroma samostojno.

Zavezanec, ki izpolnjuje naslednje pogoje, lahko ugotavlja davčno osnovo tudi z upoštevanjem normiranih odhodkov (25 %):

-          zanj ne velja vodenje poslovnih knjig in evidenc po drugih predpisih in ne vodi poslovnih knjig in evidenc po drugih predpisih; za druge predpise se ne štejejo davčni predpisi,

-          njegovi prihodki iz dejavnosti v zadnjih zaporednih 12 mesecih, z vključno mesecem oktobrom tekočega leta, ne presegajo 42.000 evrov,

-          ne zaposluje delavcev.

Med prihodke v zvezi z opravljanjem dejavnosti se štejejo tudi prihodki iz poslov, ki niso neposredno povezani z dejavnostjo, če opravljanje dejavnosti omogoči njihov nastanek. Prihodki, od katerih se plačuje davčni odtegljaj, se vštevajo v osnovo v višini pred davčnim odtegljajem.

Kot odhodek pa se ne priznavajo davki, stroški izterjav in zamudnih obresti za prepozno plačane davke in prispevke, dohodnina, davek na dodano vrednost ter samoprispevek, uveden v skladu s predpisi o samoprispevkih. Kot odhodek se priznajo tudi prispevki za socialno varnost zavezanca. Stroški, ki se nanašajo na zavezanca, se priznajo do višine, ki jo določi vlada z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006), ki se ne vštevajo v letno davčno osnovo. To so stroški prehrane zavezanca med delom, stroški prevoza na delo in z dela, stroški dela na terenu in stroški v zvezi s službenimi potovanji.

Negativno davčno osnovo (izgubo) lahko zavezanec pokriva v naslednjih letih. Na davčno osnovo vplivajo tudi davčne olajšave. ZDoh-2 (2006) navaja naslednje davčne olajšave, ki jih lahko uveljavlja s. p., in si s tem zniža davčno osnovo:

-          olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj,

-          olajšavo za investiranje,

-          olajšavo za zaposlovanje invalidov,

-          olajšavo za zavezanca invalida,

-          olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju,

-          olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje

-          olajšavo za donacije.

Davčna osnova se zniža še za splošno olajšavo, ki je priznana vsakemu rezidentu, in olajšave za vzdrževane družinske člane. Dobiček iz opravljanja dejavnosti je obdavčen po dohodninski lestvici, ki je za leto 2009 naslednja:

 Dohodninska lestvica za obračun akontacije dohodnine za leto 2009

Če znaša neto letna davčna osnova v evrih		Znaša dohodnina v evrih
Nad	Do
	7.410,40			16 %
7.410,40	14.820,80	1.185,60	+	27 %	nad	7.410,40
14.820,80		3.186,40	+	41 %	nad	14.820,80

 Davčna stopnja se povečuje sorazmerno z višino davčne osnove. Obdavčitev samostojnega podjetnika je stopničasta, kar pomeni, da se po višji davčni stopnji obdavči le tisti del davčne osnove, ki presega posamezni dohodninski razred.